Zapornico je dvignila vodarna Kleče.
Sprejeli so nas v stavbi iz konca 19. stoletja, poleg katere stoji spomenik glavnemu vodovodarju, takrat še mestnemu svetniku Ivanu Hribarju, kateremu pripisujejo največ zaslug za vzpostavitev vodovodnega sistema v Ljubljani.
Najprej so nam natančno predstavili vodarno Kleče in sistema dobavljanja pitne vode v Ljubljani, nato pa smo si ogledali še nekaj zunanjščine.
Ko so leta 1890 na ljubljanski vodovod priklopili prvih 606 hiš, so vodo črpali iz 4 vodnjakov, od katerih se en nahaja v zgoraj omenjeni hiši. Vanj se nismo mogli spustiti, videli smo zgolj vhod – v podobi ne preveč spektakularne lopute –
nad katerim visi načrt.
Na modelu smo videli, kako se pretaka voda v podzemlje, v peščeno-proden vodonosnik, ki je pod Klečami globok slabih 25 metrov.
Nekateri vodnjaki so dostopni le preko jaškov,
drugi pa imajo okoli sebe zidan objekt.
Notri ni kaj dosti videti. 
Ljubljanska voda ni klorirana, imajo pa vodnjaki tudi klorirno črpalko, ki jo lahko po potrebi vklopijo.
