Saška Švica je narodni park v Nemčiji, ki se nahaja kakih 50 km vzhodno od Dresdna. Dva švicarska slikarja, Adrian Zingg in Anton Graff, sta tej pokrajini nadela ime Saška Švica, saj ju je spominjala na domovino, Švico. Večina gostov tu je pravzaprav Nemcev. Tujci le počasi odkrivajo to prekrasno pokrajino ob reki Labi, nad…
Celje se po številu prebivalcev uvršča nekje na tretje ali četrto mesto, enako kot v Kranju živi v mestu nekaj manj kot 40 000 prebivalcev. Najsi bo tretje ali četrto, mesto se ponaša z dolgo in zanimivo zgodovino, od rimske Celeje preko srednjega veka in časov grofov Celjskih, pa vse do današnjih dni. V Celju…
Nedaleč od Maribora sem si ogledala zadnje počivališče premožnih ljudi, ki so si pred slabima dvema tisočletjema postavili kar velike grobnice. Fotografirana gomila je največja od treh, ki so se ohranile. V premeru meri 16 metrov, v višino pa tri in ima v središču grobnico iz kamnitih plošč. Poleg so table, kjer so predstavljeni predmeti,…
Zelenko ima bratranca. Ta je mnogo bolj znan in uspešen, svojo kariero je začel z upodobitvijo na semaforjih po vzhodnem Berlinu, svoj uspeh pa je zakoličil po združitvi obeh Nemčij. Uspešno je namreč prestal tranzicijo in se dobro umestil v novi kapitalistični ureditvi. Ime mu je Ampelmann in ima bipolarno motnjo. Ločimo rdeč in zelen pol.…
Berlinskemu živalskemu vrtu pripisujejo več presežnikov, največkrat se pojavlja ta, ki trdi, da je to živalski vrt z največ različnimi živalskimi vrstami. Predvsem je znan po tem, da ima nekaj izjemno redkih in ogroženih vrst, kot so: polarni medved, panda ter meni ljube opice, primati, kjer izstopata (zahodna nižinska) gorila . in orangutan. Cel park…
.. . .
V kompleksu Križank se skriva Plečnikovo dvorišče, o katerem krožijo zanimive (urbane) legende. A v tej objavi besedo prepustim fotografijam, če pa bi radi kdaj sami pokukali na dvorišče, to najlažje naredite med tednom v dopoldanskem času. Žal dvorišče takrat ne sije v vsem svojem sijaju mnogoterih svetilk, ki jih je Plečnik posul po sicer…
V eni izmed omenjenih 7 slovenskih vasi na Madžarskem, v Števanovcih (madžarsko Apátistvánfalva) so v nekdanji stražarnici uredili muzejsko zbirko Stražarji ob meji. Meja je bila strašljiva. Po odmiku Tita od Stalina so 1950 Madžari začeli postavljati najprej t.i. tehnične ovire iz bodeče žice, med žične ograje so postavili 10 m široko minsko polje in…
Pod Šmarno goro se skriva bazenček, ki ga napaja “topli” izvir. Jaz bi ga poimenovala “ne leden” izvir. 😉
