Osrednja osebnost slovenskega impresionizma in slovenske umetnosti v prvi polovici 20. stoletja, Rihard Jakopič, ima v Ljubljani precej kiparskih obeležij.
Z vizijo vzpostavitve nacionalne umetnostne zbirke je Rihard Jakopič sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva in pri pripravi 1. slovenske umetniške razstave leta 1900. Leta 1908 je na svoje stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišče imenovano Jakopičev paviljon, po načrtih Maksa Fabianija, in v njem do leta 1923 priredil 25 razstav. Spomladi leta 1918 je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Društva Narodna galerija.
Največji Jakopičev kip, ki danes stoji v Ljubljani, je ustvaril kipar Bojan Kunaver. V Tivoli, približno na mesto leta 1962 porušenega Jakopičevega paviljona, so ga postavili leta 1975.
Obeležje najdete tudi na njegovi rojstni hiši v ljubljanskem Krakovem.
Zame eden bolj zanimivih je doprsni portret kiparja Janeza Boljke, ki stoji pred vhodom v Jakopičevo galerijo že več kot štirideset let.
Kar osem let sem vsak dan srečevala celopostavni kip slikarja pred osnovno šolo, kamor sem hodila. Osnovno šolo Na jami so odprli leta 1965 in že po dveh mesecih preimenovali v OŠ Riharda Jakopiča, saj je bila v Šiški domačija njegove matere Neže.
Avtorica je akademska slikarka Dora Novšak, ki je za skico plastike prejela Prešernovo nagrado.
Najmlajši v zbirki je delo Draga Tršarja. Leta 2000 so postavili kip Riharda v družbi ostalih treh impresionistov v Parku impresionistov, ki je pred trnovsko cerkvijo v Ljubljani.
Zaradi zaslug pri ustanavljanju Narodne galerije si njegov portret lahko ogledate tudi tam, kip pa je izdelal Lojze Dolinar.
