Kjer je danes urejen Prešernov gaj, je bilo do leta 1939 pokopališče.
Kljub temu da so večino nagrobnikov in posmrtnih ostankov prenesli na novo mestno pokopališče, so tu ostali grob pesnika dr. Franceta Prešerna,
njegove hčerke Ernestine Jelovšek
in grob Simona Jenka
ter nekaj zgodovinsko pomembnejših plastik.
V sredini parka, na mestu porušene kapele sv. Križa, je arhitekt Marjan Šorli, še eden v vrsti Plečnikovih študentov, postavil stebriščno lopo.
