Pot kulturne dediščine Žirovnica je lahko prehodna tematska pot, ki povezuje rojstne hiše štirih slovenskih kulturnih velikanov in spominski čebelnjak našega najbolj znanega čebelarja.
Začnete lahko na katerikoli točki poti.
Moja pot se je začela pri Matiji Čopu, katerega priimek se izgovarja z ozkim o, saj izvira iz retoromanščine, pomeni pa kožuh. Retoromanski jezik je Matija tudi tekoče govoril, poleg tega pa še 18 drugih.
Poleg spominske sobe, posvečene temu jezikoslovcu in dobremu prijatelju Franceta Prešerna,
je tudi manjša arheološka zbirka predmetov iz 6. stoletja, ki so jih odkrili na bližnji Ajdni. Najbolj znamenita je bronasta zaponka v obliki ptice.
Iz Žirovnice pot vodi do Breznice, kjer je prenovljen spominski čebelnjak Antona Janše
v bližini, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša.
Na eni izmed panjskih končnic je upodobljen tudi beli nosorog.
Plečnikoljubci lahko malce zavijete s poti in si pred cerkvijo na Breznici ogledate še spomenik Jožeta Plečnika.
Pot z Breznice pelje proti Doslovčam, kjer se je v kajžarski hiši rodil France Finžgar, Kasneje Fran Saleški Finžgar.
V času mojega obiska je bila rojstna hiša Janeza Jalna zaprta, zato sem se preko polj podala direktno proti Vrbi.
Že od daleč se je videla opevana cerkev sv. Marka, nad katero se je tistikrat bohotil v sneg odeti Triglav.
Prešernova rojstna hiša je prvi primer slovenskega literarnega muzeja. Za zaščito je bil najbolj zaslužen prej omenjeni Finžgar, zaradi katerega je slovenska mladina zbirala denar in nato leta 1939 odkupila Prešernovo hišo, ki so jo preuredili v muzej.
Ob dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna so odkrili bronasti doprsni odlitek prve kiparske upodobitve Franceta Prešerna, ki jo je leta 1865 izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec.
Gruntarska hiša Prešernovih je precej drugačna od kajžarske bajte Finžgarjevih.
Hiše so od marca do oktobra odprte vsako četrto soboto v mesecu,
na pot pa se lahko podate tudi preko spleta.
