Redni bralci bloga že veste, da sem navdušenka nad peračiškim tufom, katerega opuščeni kamnolom sem že iskala v dolini potoka Peračice nedaleč od slavnih Brezij. Gre za andezitni tuf, kamen pastelno zelene barve, ki so ga predvsem na Gorenjskem uporabili za mnoge portale, okenske okvirje, stebre ali stopnišča. Nastanek peračiškega tufa, kamnine iz vulkanskega pepela pri eksplozivnih vulkanskih izbruhih, uvrščamo v obdobje pred približno 25 milijoni let, v čas delovanja smrekovškega vulkana. Ta je takrat živel na ozemlju Slovenije oz. bolje rečeno v globinah morja, ki je prekrivalo “naše” ozemlje.
Zato sem se seveda podala na Smrekovec oz. na pohod po grebenu med Smrekovcem in Komnom, ki je že od osemdesetih let prejšnjega stoletja zaščiten kot naravni rezervat. Ker je večina gorskega sveta pri nas iz apnenca, je pogled na omenjen greben zelo drugačen.
Smrekovec, ki je ime dobil po neštetih smrekah, ki rastejo na tem območju, ni ugasel vulkan, kjer bi morda lahko videli ostanke kraterja, ampak gre le za vulkanske kamnine. Te so v primerjavi z bolj svetlimi apnenci temne in tu pogosto porasle z lišaji.
Iz vrha Smrekovca je prekrasen razgled na vse strani,
malo nižje pa je planinska koča, kjer si nisem privoščila smrekovčka, ampak nekaj bolj nenavadnega: lišajevec.
