Severozahodno od Ljubljane se nad Savo dviguje osamelec z dvema vrhovoma. Eden izmed teh je že od nekdaj popularna Šmarna gora. Danes med športniki in pohodniki, nekdaj med romarji.
Romanje na Šmarno goro, na vrh, ki je ime dobil prav po zavetnici tamkajšnje cerkve, je eno izmed najstarejših pri nas. Današnja stavba cerkve Rožnovenske matere božje je iz leta 1711, ko jo je začel graditi vodilni domači arhitekt tega časa, Gregor Maček. Velika osmerokotna ladja in manjši kvadratni prezbiterij sta pokrita z dvema kupolama. Zvonik stoji ločeno od cerkve, ker je ostanek nekdanjega obrambnega stolpa. V sedemdesetih letih 15. stoletja, v času turških vpadov, so cerkev obdali z utrjenim obzidjem, ki stoji še danes.
Notranjost cerkve je baročna, kljub temu da je kupoli
in stene prezbiterija
poslikal slikar Matevž Langus več kot stoletje kasneje. Ta je posegel po baročnem, iluzionističnem principu slikanja, torej odpiranju realnega cerkvenega prostora v nadzemeljskega, a mu nekateri umetnosti zgodovinarji očitajo manko baročne dramatičnosti.
V sredini je motiv Marijinega vnebovzetja, ta se dviguje iz sarkofaga proti sredini kupole. Okrog pa v koncentričnih krogih množica oseb: Marijino sorodstvo in starozavezni očaki pa mož Jožef in kralj David s harfo in vojščakom v ozadju, Mojzes s tablama, Abraham z ženo Saro in sinom Izakom, Adam in Eva itn.
Na spodnjem robu kupole je naslikana skupina Marijinih častilcev v gorenjski narodni noši ter vodiški župnik Jernej Arko, ki je poslikavo naročil, šmarnogorski ekspozit Anton Jamnik ter ljubljanski frančiškan p. Felicijan Rant. Na desnem robu prepoznamo slikarja s slikarsko paleto v rokah, ki se naslanja na ploščo z napisom: S POMOZHJO ROMARJOV SO G. JERNEJ ARKO FAJM. V VODIZAH IN G. ANTON IAMNIK, DUHOVEN TUKEJ, VNETI SA ZHAST MA IN LEPOTE TE ZERKVE NEVTRUDENO SKERBEL DE SIM MALO KUPLO IN VELKI ALTAR V L. 1842 VELIKO KUPLO PA V L. 1846 IN 1847 SMALA. Matevsh Langus iz Kamnjegorize na Gorenskim.
Na drugi strani naj bi bila upodobljena družina Bačnikovih iz Zavrha, dojenček naj bi bil celo Jakob Aljaž, pod angelom, na spodnji fotografiji desno, pa sta menda kar Primicova Julija v rožnati obleki in France Prešeren pred njo.
Pesnik je rad zahajal na Šmarno goro in obiskoval strica Jakoba, ki je bil tu vikar. Ta je na Gori umrl in je ob obrambnem zidu tudi pokopan.
Mimogrede, vhodni portal je izdelan iz peračiškega tufa.
