V lepi starejši hiši v Kočevju so odprli nov hostel, simpatično poimenovan s skovanko iz slovenske besede brlog in angleškega medveda: Bearlog. Po uvodni predstavitvi in okrepitvi smo si ogledali lep, stilsko opremljen hostel. Poleg potacanih rjuh in brisač so tudi sobe poimenovane po različnih prebivalcih skrivnostnih kočevskih gozdov, od živalskih do rastlinskih vrst. Najcenejše…
V dnevih, ko je marsikdo že bil na plaži, je na plaži ali bo tam v kratkem, še nekaj plažnih utrinkov z Gvadelupa. S tem postom končujem objave iz otoka, dobrih 7000 km stran od Slovenije, nekje v Karibskem morju. , . .. .. . , . . . . .. .
… . . … .
Skoraj ob koncu gvadelupskega potepanja vam predstavljam simpatično muco z enim modrim in enim zelenim očesom.
Tudi gvadelupski ptiči so prišli na vrsto. Spodnji so bili najpogosteje zapaženi. Skoraj ni bilo zaliva brez mogočnih rjavih pelikanov. Na trenutke sicer izgledajo kot neokretne race, a opazovalca kmalu prepričajo v svojo agilnost, ko se iz višine spustijo naravnost v morje po svoj plen. Njihovi pogosti spremljevalci, tudi posnemovalci v sunkovitem spustu v morje,…
V Lamentinu in njegovi okolici so v 90tih postavili nekaj podobnega naši Forma Vivi: Karuptures Route, velike skulpture na prostem. .. .
Po vzhodnem, bolj suhem delu arhipelaga še vedno stoji kar precej mlinov, ki so jih nekoč uporabljali za stiskanje sladkornega trsa. Ti so bili na samem začetku najprej gnani od volov in nato vetra. . .
Raznovrstne, dostikrat lesene, hišice vseh barv in velikosti. .. . . Sledijo še fotografije treh magistratov manjših mestec, ki so ravno tako pisani, a vseeno malček bolj pompozne hiše. Kot se za mestne hiše seveda spodobi.. .
Okoli Gvadelupa je tudi nekaj malih otočkov. Najbolj obljuden (z dnevnimi obiskovalci) je verjetno prav ta, ki se nahaja pred mestom Le Gosier, a če se na nebu zbirajo grozeči oblaki, se lahko plaža kaj hitro sprazne. Celo tako hitro, da niti opaziš ne, ko odpluje zadnji čoln z otočka… Mimogrede, na drugi fotografiji lahko…
Najbolj ploden modernističen arhitekt na Gvadelupu je nedvomno Ali Tur, rojen sicer v Tuniziji, leta 1889. Na Gvadelup je prišel po uničujočem orkanu 1929 in do druge vojne ustvaril okoli 120 stavb po celem otoku, največ javnih stavb in cerkva. . .