Če smo Slovenci prvi pravi festival dobili šele leta 1996 z legendarnim Zgaga rock festivalom, ki se je odvijal v Zasavju in se je po treh letih samoukinil zarad enih kretenov, ki so se streljali, je festivalska kultura pri naših zahodnih in severnih sosedih prisotna že dalj časa. Predvsem pa je bolj razvita.
Kljub več kot desetletnim festivalskim izkušnjam pa pri nas -oprostite- festivalska kultura še zdaleč ni razvita. Prvi problem je, da zaradi majhnosti in finančno nezanimive publike, k nam prihajajo manjša imena. Organizatorji se ne učijo drug od drugih, tako se večkrat pojavljajo iste napake, obiskovalci pa izgledajo, kot da so na festivalu zgolj zaradi alkohola in ker končno nekaj dogaja v njihovi vasi.
Sama sreča pa je, da se največji reggae festival v Evropi odvija tako blizu, bližje Ljubljani, kot Rimu. No, tudi Zagreb je bližje 🙂 . Tja sem prvič zašla leta 2001, v dveh dvojicah smo ob istem času začeli štopati pred ljubljansko obvoznico in približno ob istem času prišli le do meje, kjer nas vrli italijanski cariniki, vsak par posebej, niso hoteli spustiti preko meje, češ, da nimamo dovolj denarja, ker smo šli peš čez mejo!? En par se je znašel po svoje, jaz se pa s takimi nebulozami ne pustim odgnati. Kljub različnim pripetijam in preprekam smo oboji nekako ob istem času prišli na festival in čeljust je padla dol. Res, totalno drugačna scena, kot pri nas še sedaj. Vse je umirjeno, nobenega teženja, prijazni varnostniki, ob dežju, se blato prekrije s peskom, trgovinica, pisani ljudje vseh starosti… Peace, Love and Reggae je njihov slogan. Peace and Love!
Od leta 2001 poletje težko mine, da se ne bi vsaj za kak dan ustavila na festivalu in tam sem bila tudi letos, tokrat že petnajstem po vrsti. Fotke in reportažo si lahko preberete na dveh straneh, vedno prisotnem RockOnNet in tudi na RTV Slovenija!
drugo leto grem 100%, ker letos za vse želje pač ni ne časa ne miljard. Drugač mam pa rad kraje kjer so ljudje odprtega uma in na nek način bohemski.
Potem ti bo SunSplash všeč 🙂