Manu Chao @ Hala Tivoli

Manu Chao @ Hala Tivoli, Ljubljana

2.4.2011

Slaba dva meseca nas ločita do 31. maja, dneva, ko bo minilo natanko devet let od prvega koncerta Manu Chao v Sloveniji. 31. maj 2002 se je v mojih očeh zapisal z veliki črkami v zgodovino obiskanih koncertov, Manu je takrat koncertiral kar štiri ure, a ne le kvantiteta koncerta, tudi kvaliteta je bila izjemna, in, priznam, z rahlim vzhičenjem sem pričakovala 2 april 2011.

Vzdušje, ki navadno napaja obiskovalce njegovih nastopov, je bilo izjemno tudi v Ljubljani. Harmonija se je čutila že pred Halo Tivoli. Zdelo se mi je, da je bilo manj prerivanja, vstop je potekal gladko, še redarji so se mi zdeli veliko bolj prijazni in neznani ljudje okoli mene so bili na koncertu kot prijatelji.

Tokrat ni prišel s številno zasedbo, ampak kot trio dveh kitaristov in bobnarja. Manu Chao La Ventura so, poleg zvezde, ki to noče biti, še Madjid Fahem na kitari in tolkalist Garbancito. Udaren koncert, temelječ na punku v kombinaciji z množico različnih glasbenih zvrsti je zvenel drugače, kot prej omenjeni koncert izpred devetih let, a Manu ostaja zvest sam sebi. Še naprej se uspešno igra v glasbenem peskovniku in meša različne stile in skladbe. Prehodi med slednjimi so lahko skoraj neopazni in z lahkoto slišimo v eni tudi več skladb. Morda na prvi pogled skromna, a v resnici tako osnovna formacija, dve kitari in bobni, zveni polno. Res pa je, da glasbeniki niso bili sami. Z njimi je bilo nekaj tisoč grl. Motile niso niti jezikovne prepreke. Prav neverjetno je kako večinsko španska besedila pojejo vsi, ne glede na to ali govorijo špansko ali ne. Z njim smo peli Tijuano, Rumbo de Barcelona, Clandestino, El viento in ostale. Celo delček meni ljube La vacaloca-e. Družbeno kritična besedila so nam ježila kožo in z vso strastjo smo se drli: »This world goes crazy. It is an emergency!« Evforija publike je bila res enormna, pa tudi Manu in ostala dva so bili zelo dobro razpoloženi.

Ljubljanski koncert, ki so ga otvorili domači Red Five Point Star, je bil otvoritev turneje po Balkanu. Kdor je bil prepozen, koncert je bil razprodan že kaka dva tedna prej, jih lahko vidi danes v Zagrebu, v sredo v Sarajevu ali v petek v Novem Sadu, če naštejem samo bližnja mesta. Turnejo pa nato nadaljujejo še v Prištini, Tirani, Sofiji, Bukarešti in Istanbulu, kjer bo koncert kar dva dni zapored. Starostno in stilsko pisana publika je zasedbo po bisu uspela še enkrat priklicati na oder in ob močnih dvoranskih lučeh smo zapeli v slovo. Koncert je bil, seveda, prekratek. Slabi dve uri je vseeno precej manj kot skoraj štiri ure v Križankah.

Po koncertu, ki te toliko napolni z optimizmom, veseljem in energijo, je after obvezen. Rajanje se je zato preselilo v Galo halo na Metelkovo, kjer so bili malce manj harmonično uglašeni. Kar je zadnje čase prej pravilo kot izjemna?! Na primer konstantno neprijazni varnostniki, pa kolobocije s tem kdo sme in kdo ne sme vstopiti in to v prostor, ki naj bi bil odprt za vse! Za mešalko se je z ritmi t.i. svetovne glasbe preizkušal Jizah, tekom noči pa je spustil zadovoljivo dozo Manu Chao-a. Solidno opravljeno delo, sicer brez glasbenih presežkov. Energetsko napolnjena nisem klonila utrujenim nogam do 6h zjutraj, ko so zasvetile luči in naznanile še en konec. Manu, se vidimo v Sarajevu!

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=gYy2yWIujSg]