Listen very carefully I shall say this only once: Vsaj 4-urni obisk Križne jame je obvezen za vse, ki niste klavstrofobični in vas vsaj malo zanima kraški podzemni svet. Lahko bi rekla tudi samo svet. Torej, če vas svet vsaj malo zanima, potem pojdite v Križno jamo.
Jama, poleg kraške klasike – ne pice, ampak stalagmitov, stalaktitov, stebrov, škrapelj in vseh ostalih kraških oblik – je zanimiva še zaradi treh posebnosti. Prva od teh je, da so v jami jezerca, nastala za brzicami podzemnega potoka.
Pot zato poteka predvsem s čolni in je polna zanimivih pogledov,
.
.
a tudi peš preko brzic.
.
Vendar pozor! Zaradi zasiganih pregrad, je potrebno paziti na vsak korak, predvsem, da s škornji ne poškodujemo dna.
Ena zanimivih in bolj redko videnih kraških oblik je t.i. goba, kapnik, ki raste le do vodne gladine.
Spodaj je le voda.
Najbolj skrajna točka štiriurnega obiska je Kalvarija, kapniško bogata dvorana, ki kar kliče po fotografiranju. Z bliskavico
ali brez.
.
Menda je najlepše obiskati jamo pozimi, voda je najbolj bistra, temperatura v jami pa zna biti bolj ugodna od tiste zunaj. V našem primeru je bilo natančno tako. Za dokaz prilagam spodnjo sliko vhoda v jamo.
Pomembno je tudi, da prej ni preveč deževalo (oz. da ni bilo otoplitve, ki bi talila sneg) in bi voda narasla, saj je prehod iz prvega proti drugemu jezeru precej tesen in se je navadno v čolnu potrebno skloniti, da se pride skozi.
V prihodnjih objavah sledita ostali dve posebnosti.
