Zadnji dve leti sem bila blazno zainteresirana za obalo med Trstom in Tržičem (Monfalcone) predvsem zaradi klifa, preko katerega se planota Kras strmo spušča v Tržaški zaliv. Razodetje se prikaže, ko med omenjenima mestoma peljemo po stari cesti, ki je zgrajena v klifu, saj so avtocesto speljali po vrhu. Prejšnji teden, v vsej sivini, sem si na klifu poleg Devinskega gradu zopet predstavljala, da letim. Območje ob Riklijevi pešpoti, ki povezuje Devin s Sesljanom in poteka po vrhu klifa, je zaščiteno kot naravni rezervat. Nazadnje sem bila tu ob sončnem vremenu, ki je prineslo tudi kopico turistov. Ob sivih dnevih, kot jih je zadnji čas preveč, pa se tam potikajo predvsem galebi. In jaz z družbo.
Pred vzletom pogledam desno in levo. Devinski grad je na svojem mestu in Trst v daljavi še zmeraj stoji.
Tri, štiri, zdaj!
