Po temle flešu na Ljubljanici se je kot strela z jasnega zasvetilo v moji glavi: čoln rabim! Nebodigalena, sem bila že naslednji dan ponosna lastnica dvoinpol meterskega napihljivega čolniča s pripadajočimi vesli in obvezno opremo, t.j. pumpa ali nožna tlačilka. Čoln je seveda namenjen mirnim vodam, takole pa smo prejšnji teden odprli sezono reke Krke. Preden vam nasmeh poriše obraz, naj vam zaupam, da je voda še zelo mrzla. Res pa je, da so dnevi zelo vroči. 😉
🙂 hmm… (sej znaš, kaj si mislim, ne?!) 😉
KOLPA vaaaaaaaaaabiiiiiiiiiiii!!! 🙂
to itak! samo boš malo hecno zgledala poleg vse profi in napol profi opreme, ki se spušča po njej. 🙂
zihr boš eksotika 🙂
ja ja ja, naša prfoksa za anglo je zmeri rekla: EXOTIC BEAUTY! 🙂
“Sej smo vas vidl, da ste neki vlekl iz vode!” “Ja, preluknjan gumijast čoln!” 😀
Kako je slo pa kej veslanje?
Sm slisu o nekem napihljivem colnu, ki se je vrtel na mestu… 😛
Tako je, najprej je počil, pol smo se pa na mestu vrtel.
Jst sm pa nova. Iz trgovine 🙂
kaj je zdej s čolnom, dela ne dela? kdaj gremo na krko? zakaj dežuje? verjetno zato, da bi jst kej delala, jst pa spet tkole sanjam o kukuruzu…
Dela! Valda dela! Na Krko JA! Danes ne, ker dežuje 🙂
o jeeej… imam kar strasljive izkusnje s colnarjenjem po Ljubljanici… mi je komajda uspelo na kopno prlezt :S
NE?!? Ojej. Kaj je blo?
kombinacija najstniške “brezglavosti” in deroče reke :)))