Invader je ime francoskega umetnika, ki je znan po mozaikih malih vesoljčkov, oblikovanih po videoigri Space Invader iz sedemdesetih. Njegove invazije, kot se imenuje večinoma nelegalni poseg po fasadah in zidovih, lahko vidite marsikje po svetu. . V Ljubljano je prvič prišel leta 2006, ko je sodeloval na razstavi Street Art – stensili, posterji in…
. . . . . . . . .
Kip ribe, ki je hkrati tudi igralo, stoji na dveh mestih v Ljubljani. Od poznih petdesetih let stoji en primerek na otroškem igrišču zraven kopališča Tivoli, Pred nekaj leti pa so postavili še kopijo na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Ribo je ustvarila Vladimira Bratuž Furlan – Laka, arhitektka iz zadnje generacije Plečnikovih slušateljev in kiparka,…
V Ljubljani med okrasnim drevjem ni prav dosti iglavcev, zato je zanimivo, da v koritu nasproti Cankarjevega doma raste himalajska cedra, ki tam pravzaprav dobro uspeva.
Malce višje od že omenjenega dvorca Zemono smo obiskali izjemno ličen glamping poimenovan Theodosius. To latinsko zveneče ime je seveda ime vzhodnorimskega cesarja, kristjana, ki je, menda s pomočjo boga, premagal pogane, zahodnorimskega cesarja Evgenija, v znameniti bitki pri Mrzli reki. Bitka za oblast in vero se je odvijala septembra leta 394. Po izročilu je…
Prekrasen jesenski dan je še lepši ob kozarcu odličnega vina iz kleti Guerila in s pogledom na Vipavsko dolino. . Po dveh nadstropjih svoje kleti nas je popeljal vinogradnik Zmago Petrič. . . . .
(strupena) kranjska bunika teloh beli spomladanski žefran (nunka) navadni repuh teloh spomladanska torilnica teloh
Da. Kajakiranje, vožnja s kajakom, in to pod zemljo. To izjemno dogodivščino si lahko privoščite na Koroškem, natančneje v Turističnem rudniku in muzeju Podzemlje Pece, kjer si nekdanji rudnik svinca in cinka lahko ogledate še peš ali s kolesom. Dogodivščina se začne s približno deset minutno vožnjo v precej majhnem vagonu, brez oken in luči,…
Zaradi njegove tipične romanske arhitekture mu pravijo “najbolj grajski med gradovi na Slovenskem.” Podsreda, ime kot ga poznamo danes, je mlajše kot nemško Herberch iz leta 1213, ko je grad prvič omenjen v zapisih. Po njem sem se sprehajala jeseni. . . . . . . . . .
Najprej so bili to sončni venčki, ki so se pletli ob poletnem solsticiju, potem so postali venčki sv. Ivana. Z drugo svetovno vojno je ta tradicija zamrla, pred dobrim desetletjem pa so jo v Štanjelu obudili. . Venčke izdelajo iz različnega lokalnega cvetja, največkrat v rumeni in / ali beli ter jih nato obesijo na vrata…