Po svoje je romanje precej zaprta zadeva, kjer težko vidiš dejansko kaj se dogaja, če nisi povabljen v ožji krog. Na poti se zberejo prijatelji, družine, ki skupaj najamejo vozove, voznike vozov in vlečno silo (traktor, živali). Nakupijo in pripravijo ogromne količine hrane in pijače. Če so dnevi bolj vroči, se pije predvsem pivo in tradicionalni rebujito (mešanica Manzanille in 7upa (ne, sprite ni kul)) iz starih, aluminijastih čajnikov in če je oblačno, tečeta rum in whiskey v potokih. Z veliko ledu, kakopak. Marsikdo za vse te izdatke najame kredit.
V Rociu so bratovščine (skupnost okoli ene cerkve) še bolj ločene in brez povabila boste težko stopili za visoke zidove ogromnih hiš, ki jih bratovščine ali bogatejši posamezniki kupijo oz. najemajo tekom celega leta.
Spodaj je hiša hermandad de Gines, s katero sem začela romanje.
.
Na vhodih so verande, kjer se je in pije tekom dneva, med tem pa mimo paradirajo procesije.
.
.
Na notranjih dvoriščih teh velikih hiš poskrbijo za konje.
.
Najde pa se nekaj tudi za (povabljena) lačna usta romarjev.
