Ne le spomladansko čiščenje, tudi zdrava pamet mi narekuje, da se znebim oblek, ki jih ne bom več nosila. Nedeljski dan je odličen za brskanje po starih oblekah med vonjem zatohlega in tono prahu. Končni rezultat so bili nekateri ponovno odkriti zakladi v obliki retro majic, ugotovitev, da mi visoki pas na hlačah res ne sede ter dve veliki vreči za smeti oblek.
Nedaleč od naše bajte je HUMANA zabojnik, bojda lačen starih oblek. Po slovensko počakam na večer in popokam vreči ter horuk proti 400 m oddaljenemu zabojniku. Tri metre pred končno destinacijo je k meni iz avta, ki se je ravno pripeljal mimo, pristopil možakar in me nekak slovansko vprašal, če lahko dam vreče kar njemu. Ja, seveda! Še potrobi mi v slovo in avto bolgarske registrske se odpelje.
Nimam pojma ali je bilo to res naključje, a bila sem zadovoljna, da so šle obleke direktno k nekomu, ki jih rabi. Po brskanju sem ugotovila, da Humana zbrane obleke prodaja naprej in naj šele v drugi vrsti pomaga pomoči potrebnim. Možnosti, ki še ostaneta, sta poleg zabojnikov še dostava v humanitarne organizacije in, verjetno najboljša, neposredna pomoč. Zanimiva debata o tem se je odvila na temle forumu, me pa zanima, kake so vaše izkušnje z ‘recikliranjem’ oblek.
