Ko se danes spravljam kamorkoli izven meja naše državice, ne pomislim več na menjavo denarja pred odhodom. Evro območje pač! Dejansko sem tudi še v času tolarjev najraje dvignila denar kar na bankomatu v tujini in takoj dobila lokalno valuto. Najmanj kompliciranja in najboljši tečaj kljub proviziji za dvig v tujini. Sedaj, ko imamo evrčke, pa vzamem s sabo tudi gotovino.
In zgodila se je Budimpešta. Nekako je naneslo, da sem se dan pred odhodom znašla pred banko pa sem se odločila in rekla, grem po forinte.
Bančna uslužbenka mi je takoj povedala, da forinti niso kar tako, da se jih ponavadi naroča in da sploh ne ve, če jih ima?! Pozor, bila sem na glavni banki največje slovenske banke v centru prestolnice. Ampak ona ne ve, če jih imajo. Ker me domišljija le redko pusti samo, sem si takoj predstavljala sebe na kostariški plaži, kako plačujem z njihovimi coloni za prijetno ohlajeno pipo – to je še ne zrel kokosov oreh iz katerega se popije le tekočino. Bytheway, če je kdo poiskusil le kokosovo mleko iz kokosov kupljenih v sosednjem SPARu, nima pojma o čem govorim.
Torej point tegale posta je to, da so forinti eksotika. Avstralski dolarji niso. Pa gre res več Slovencev dnevno v Avstralijo, kot na Madžarsko?
So pa forinti za Slovence simpatični tudi zaradi tega, ker je njihov menjalni tečaj neverjetno podoben našim pokojnim tolarjem. Zapravljanje na Madžarskem torej zbuja nostalgične občutke, ko se sprehajamo med stoticami, tisočicami …
Hehe, prav imaš glede eksotičnosti. Jaz v predalu še vedno hranim dobrega tisočaka forintov (se mi zdi), ki so mi ostali s predzadnjega obiska Madžarske. Na zadnjega sem jih namreč pozabil odnesti, v Sloveniji pa nisem našel banke, ki bi ti jih zamenjala v evre (nekdo mi je rekel, da jih v eni banki s 30% provizijo). Očitno je Madžarska zelo daleč.