Za konec pripovedovanja o Kolumbiji pa največje doživetje: pustni karneval!
Pravijo, da je v Baranquilli drugi največji pustni karneval v Latinski Ameriki, seveda za tistim v Rio de Janeiro. Traja od petka, z otvoritvenim sprevodom, do torka. Zaradi obilice pene, belega praška (za posipat!!), potokov piva ipd. je precej tvegan obisk sprevoda z (dobrim) fotoaparatom. In ker sem bila prvič, nisem vedela kaj naj pričakujem, zato je Nikon ostal “doma,” sama pa sem se matrala na kompaktu. Nikoli več… 😐
Celo mesto se spremeni v en velik žur plac z velikimi dogodki (sprevod, koncerti) in lokalnimi zabavicami. Precej cest je zaprtih, promet je ohromljen.
.
V pet urnem sprevodu so se vseskozi pojavljali spodnji liki. In gledalce fehtali za drobiž in pivo.
.
Spodnje maske (avto in osebe) so nekakšen simbol karnevala.
.
.
Sicer pa je polno “narodnih noš,”
.
.
.
.
.
.
med drugim tudi z rumom na glavi.
.
celo bolj tribal variante
.
.
pisane maske
.
glasbeniki
.
kosmatinci
.
Michael Jackson
.
Carlos Valderrama
.
obglavljenci
.
pol moški, pol ženske
.
maske, pač
.
Te se pridejo tudi odžejat
.
ali kako drugače zabavat obiskovalce.
.
.
Vseskozi pa je v zraku pena.
