V Preski pri Medvodah stoji kapelica Brezjanske Marije,

ki jo je Jože Plečnik leta 1934 naredil za umrlega edinca trgovca Lovra Hafnerja.

Arhitekt si je kapelico zamislil kot pomanjšano cerkev. Zvonik je samostojen, v obliki poljskega znamenja,

križev pot pa je nakazan z rimskimi številkami na čelu tramov, ki podpirajo streho.

Najlepša palača Starega trga je nedvomno t. i. Schweigerjeva hiša.

Njen tedanji lastnik, tajnik pri deželnem sodišču Franz Carl Schweiger pl. Lerchenfeld, je dal stavbo v drugi polovici 18. stoletja temeljito prezidati. Nalogo je zaupal mestnemu arhitektu Candidu Zullianiju, ki je na fasado podpisal lastnika.

Nad balkonom s kovano ograjo, tik pod streho, sta na fasadi oba grba, eden od Franza in drugi od njegove žene Marije Franciske Thurn-Valsassina.

Malce nižje pa prej omenjeni balkon podpira kamnit dopasni kip moškega. Ta s prstom na ustih namiguje na priimek Schweiger, ki v nemškem jeziku pomeni molčečneža.

Po navdušenju nad gradovi z avstrijske strani sem se podala v baročni dvorec Štatenberg.

Grad, ki je pravzaprav celostna umetnina, je postavil Ignacij Maria Attems na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Na spodnji fotografiji lahko vidite rdeče-bel grb družine Attems.

Po spodnji maketi pa si lahko predstavljate, kako zgleda Štatenberg iz ptičje perspektive.

Mi smo dvorec obiskali na pretežno deževni dan pozno jeseni, ko so v njem snemali glasbeni video spot. Menda v gradu poleti izvajajo poroke, sicer pa je kljub žalostnemu stanju v njem še vedno možno videti nekaj umetnin, kot so poslikave na stropu, nekaj pohištva in keramične peči.

Najbolj impresiven je strop glavne dvorane.

Poslikave so ohranjene tudi na stropih nekaterih drugih soban.

Na študijskem obisku z Društvom turističnih novinarjev nismo okušali le slatine, ki je sveža pritekla iz podzemlja, ampak tudi žlahtno kapljico. Vinska trta namreč v Slovenskih goricah, kot nakazuje že samo ime, odlično uspeva.

V spremstvu župana Benedikta mag. Milana Repiča smo se s predstavniki Turistično-vinogradniškega društva Benedikt srečali nad Benediktom, na griču Sveti trije kralji v Slovenskih goricah.

Predstavili so nam tudi življenje in delo Dominika Čolnika, znanega kot kralja Slovenskih goric. Bil je napreden kmet, ki je s svojim gospodarskim in političnim delom precej zaslužen za razvoj in okrepitev slovenske narodne ideje v Slovenskih goricah, pa tudi eden najpomembnejših vinogradnikov tistih dni.

Ta je že leta 1859 je pisal o pridelovanju ledenih vin, katerega je istega leta, menda prvič na svetu, tudi pridelal.

Navodila so vsekakor lahko zakomplicirana, za predstavo prilagam tale link, a  nas je v Pivoljubu potolažil, da si je bistveno zapomniti predvsem štiri tipe kozarcev.

1 – vrčki za ležake

2 – vaze za pšenične

3 – na peclju za Belgijce

4 – pinti za ale

Čisto na koncu pa je še dodal, da najpomembnejše pri pitju piva iz kozarca je, da pri tem uživamo!

Šišenska trgovina Craft pivo, soseda Godec puba, prisega na kraft piva iz tujine.

Med vizualno in idejno bolj zanimivimi je anti-rasističen Yellow Belly v produkciji Omnipollo in pivovarne Buxton iz UK.

Pivo z zgodbo.