Za zajcem se je izgubila vsakršna sled, zato je za spust v čudežno deželo tokrat zadostoval krt. Nadeli smo si čelade in mu sledili. Spuščanje je bilo mirno, a metri so naraščali izjemno hitro, Destinacija: 6003 m pod površjem.. V temačnih rovih smo izvedeli marsikaj novega, po poti pa smo naleteli celo na bisere. No, ne…
Kdor je bil v zadnjih letih v Blejskem Vintgarju, ve, da je ta med tujimi gosti precej popularen. Kako tudi ne. Govora je o praktično neokrnjeni naravi in to na pragu velikega parkirišča. Za sam ogled, poleg 4 €, pa resnično ni potrebna nobena pretirana športnost. . Voda Radovne je bila tokrat precej bolj divja kot ob mojem…
. . . .
. . .
Gajševsko jezero tik pred nevihto.
Kljub odlični sirnici in v ustih topečemu masovniku pa nikakor ne gre spregledati najbolj znamenite delikatese zgornje-savinjske doline, to je zgornje-savinjski želodec. . .
Sirnica, pozor, govora je o slovenski sirnici, na Solčavskem pomeni juho iz sirneka. Jedla sem jo na že omenjeni TK Govc Vršnik, kjer so res mojstri mlečnih izdelkov.
Ne bom govorila o nočni tišini, prijetni temperaturi in milijardah zvezd, ampak zgolj prilagam dve sliki. Jutranji razgled. Zajtrk z razgledom. Na sliki sveže pečen kruh in topel masovnik, vse to pa, vključno z razgledom, na Turistični kmetiji Govc Vršnik.
Čebelnjak, ki danes ne služi več prvotnemu namenu, sem že obeležila na blogu. Ker pa sem imela tokrat nekaj več časa za podrobnejši ogled tega tako rekoč secesijskega čebelnjaka, mu namenjam na tem mestu še nekaj fotografske pozornosti. Izdelan je bil leta 1922, nahaja pa se na začetku Robanovega kota v Zgornje-savinjskem koncu.