retro – SLOVENIA IN COLOURS

Tudi to je lahko toaleta…

tjasulja — Tue, 13 Oct 2020 05:57:53 +0000

Četudi za vasico Gradež slišite drugič, ta ponuja več zanimivosti. Tokrat predstavljam, po sušilnici sadja, še zbirko starega orodja in še česa.

Nahaja se kakopak v kozolcu.

Ena prvih stvari, ki nam je padla v oči, morda pa je bila tam nastavljena ravno zaradi tega, je bila sobna toaleta.

To je stol z luknjo in nekakšnim predalom, kamor se vstavi nočno posodo. Ostalo si verjetno predstavljate.

Razlaga gospoda je bila nadvse zanimiva

in doživeta

pa še dotikanje je (bilo) dovoljeno.

Prezid

tjasulja — Sun, 08 Dec 2019 18:28:19 +0000

V zadnjih dveh letih sem bila kar dvakrat v Prezidu, kar je verjetno vsaj dvakrat več od povprečnega Slovenca. Morda ste za kraj slišali pri pouku, ko smo se učili o sedmih imenih Ljubljanice. Tu, tik čez državno mejo na prezidskem polju, pravzaprav izvira. Njeno prvo ime je Trbuhovica.

Prezid sem prvič obiskala v sklopu projekta Claustra +, ko smo se sprehodili ob poznorimskem zidu, po katerem je kraj tudi dobil ime: pred zidom. Zid ni izkopan in se ga opazi kot kup kamenja.

Po delu zida na žalost poteka državna meja, zato so vanj, brez zadržkov, zabili bodečo žico.

Drugič, v okviru projekta Uživam tradicijo, smo se tja pripeljali na pretežno deževen dan. Od daleč se je Prezid sramežljivo skrival v megli,

med sprehodom po ulicah pa je le pokazal svoje odtenke.

Ogledali smo si najstarejšo hišo v Prezidu,

izvedeli za energetske steze okoli kraja in slišali, da sta “krompir in zelje, prezidansko veselje!” Ob tem smo okušali krompir v sladki izvedbi.

Prenovljena Gostilna pri Toniju

tjasulja — Thu, 06 Dec 2018 11:43:22 +0000

Povprečnemu Slovencu verjetno ime Gostilna pri Toniju ne pove kaj dosti, precej drugače je s povprečnim Korošcem. Gre za menda legendarno gostilno, ki je odprta že dobro stoletje in pol in je nedavno dobila novo, tudi kulturno, vsebino.

Gostilna pri Toniju je postala info točka Koroške literarne pokrajine, Slovenske pisateljske poti in Prežihovega Voranca, z njegovimi Solzicami pa tudi Peklom vred.

Gostilna, ki so jo sedaj prevzeli zgornji trije družbeniki, je opremljena z informativnimi tablami in razstavo slik Korošca Leandra Fužirja.

Na odprtju je zapel tudi koroški avtor Milan Kamnik, ki na spodnji sliki drži v rokah nagrado iz leta 1979.

Svoj nastop je začel s pesmijo Grubanje, ki govori prav o tej gostilni.

Za njim so zapele gospe,

nato so zaigrali še fantje in zavrtel se je v koroško nošo oblečen par.

Še šilce domačega žganja in gostilna je na novo odprta!

Baba in hlapec na kozolcu

tjasulja — Sat, 28 Oct 2017 06:34:39 +0000

Morda se o sliši kot kakšna ljudska šaljivka, a gre za poimenovanje različnih delov kozolca.

Ker imajo dame prednost, začenjam z babo.

Baba je (nosilni) kamen, na katerem stoji kozolec.

Nekako ne morem spregledati povezave med tem in zgodbo o vogalih v hiši in njim pripadajočimi podpornimi elementi.

Hlapcu bi verjetno povprečen meščan rekel kar stolček,

saj zgleda tako nekako, služi pa lažjemu obešanju sena preko tramov v višjem delu kozolca..

pujsi

tjasulja — Fri, 11 Aug 2017 11:30:39 +0000

. ..

Prepovedano fotografiranje!

tjasulja — Thu, 20 Jul 2017 05:52:31 +0000

Izjava “Prepovedano fotografiranje!” med obiskom turističnih novinarjev, ni ravno naletela na odobravanje. Pravijo, da je objekt in del območja še vedno posebnega pomena, kjer je zatorej omejeno gibanje in potemtakem prepovedano zajemanje slikovnega materiala.

Lokacija? Skrivna.

Objekt? Bunker Škrilj!

Obiskali smo bunker iz petdesetih let, ki so ga pred kratkim odprli za organizirane skupine. Gre za drugi, manjši bunker, kot je tisti v 17 km oddaljeni Gotenici, ki je bil zgrajen, v primeru vojne nevarnosti, za zaklon takratnega političnega, partijskega in vojaškega vodstva.

Bunker pri Škrilju je dislocirana enota, ki naj bi služil, seveda v primeru vojne nevarnosti, kot komunikacijski center.

Bunker se nahaja 80 m pod površjem ter sestoji iz nekaj sob, kuhinje, komandne sobe, kopalnice, strojnice in morda še česa, povezanih s približno 500 metrov hodnikov. Vhod v je skozi nekakšna garažna vrata, na koncu bunkerja pa obstaja tudi zasilni izhod po lestvi navzgor.

Skoraj nedotaknjene so v bunkerju številne, za tisti čas vrhunske, telekomunikacijske in prezračevalne naprave, poskrbljeno je tudi za lastno proizvodnjo električne energije z dvema dizelskima motorjema s podmornic.

Verjeli ali ne, poleg kuhinje je vir naravne vode!

Vse to bi ekipi v bunkerju omogočilo preživetje brez zunanje pomoči tudi do 100 dni.

Nam so dovolili le slikanje hodnika in komandne sobe, kjer smo, pod Titovo sliko, spregovorili o zagonu turizma v regiji..

Belokranjska noša

tjasulja — Tue, 18 Aug 2015 09:22:34 +0000

Ženska noša sestoji iz velike bele rute (peča), bluze, nagubanega krila, telovnika (lajbelc), predpasnika (fertuh), belih nogavic in črnih čevljev (čizme). Okoli vratu nosijo verižice, na prsih pa ima pripet majhen šopek rož.

Moška pa je iz klobuka (kriljak, škrlak), srajice (robača), hlač (brageše), čevljev (šolni, čizmi, črevlji) in pasu (čamir, čemr, remr).

Širina pasu je izkazovala bogastvo.

Žepov pa nimajo, saj “so Belokranjci preveč delavni in nimajo časa rok v žepu držat!” Tako nam je razložil Tadej Fink iz folklorne skupine Dragatuš.

Ne-električni hladilnik

tjasulja — Wed, 06 May 2015 07:03:22 +0000

Takole pa je izgledal nekoč hladilnik.

V sredini je bil ožji predel, kamor so dali led.

Hladilnik sem slikala Pr Nanetovh, danes promocijsko kongresni center Parka Škocjanskih jam v vasi Matavun.

kafetkanje v TOZDu

tjasulja — Tue, 28 Apr 2015 06:39:09 +0000

Kafetkanje z elenmajerico

in pepelnikom Filter 57.

Back to the 80’s

tjasulja — Mon, 30 Sep 2013 06:41:47 +0000