Španski umetnik Escif je v sklopu Ljubljana Street Art Festivala 2021 ustvaril veliko stensko poslikavo, za njen navdih pa se je sprehodil kar po mestu. Najprej ga je priklical medvedek, ki so ga naslikali otroci iz vrtca Vodmat, nato pa še grafit z napisom: »Ograja mora past!«.

Konec tega meseca se obeta nova edicija festivala ulične umetnosti, več pa tule.

Smrečice so nastale pod okriljem KUD Galerija CCU.

Ko sonce zaide, se prižgejo luči festivala Svetlobna gverila.

Še en teden je na ogled začasna razstava o prijateljstvu med Franom Saleškim Finžgarjem in Jožetom Plečnikom v Plečnikovi hiši.

Z vsebino razstave pa se lahko zelo dobro seznanite tudi na njihovi spletni strani.

.. . .

21. februarja obeležujemo Mednarodni dan turističnih vodnikov, ki ga praznujemo na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov (World Federation of Tourist Guide Associations (WFTGA). To je dan, ko turistični vodniki širši javnosti predstavimo dejavnost in poklic turističnega vodnika, z namenom povečati prepoznavnost in zavedanje, da smo turistični vodniki ambasadorji destinacij.

V preteklih letih so bili brezplačni vodeni ogledi po vsej Sloveniji v živo, letos pa bodo seveda preko spleta. Kar pomeni, da boste vi lahko v enem tednu virtualno prepotovali celo Slovenijo, ob tem pa vas ne bo zeblo.

Za vas pripravljamo brezplačna spletna vodenja iz vseh kotičkov naše države, ki bodo potekala v slovenskem jeziku od petka 19. 2. zjutraj do nedelje 21. 2. zvečer.

Praznovanju se bo priključila tudi moja malenkost, za vas pripravljam spletni vodeni ogled po prekrasnem Plečnikovem Vrtu vseh svetih, na sporedu bom v petek 19. 2. ob 16.00.

Vodene oglede lahko gledate v živo na spletni strani, Facebookovi strani ali Youtube Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, ko bo možna tudi interakcija v živo, enako kot na ogledu po ulicah, ali pa si kdaj drugič pogledate posnetek.

.

.

.

Povezava na video povabilo.

V roke smo dobili list z nalogami in načrtom gradu ter mapo s kulijem: “Imate 60 minut časa!”

Pot nas je vodila v redko oz. nikoli obiskane kotičke gradu,

.

kjer so nas čakale različne preizkušnje.

Grajski pobeg, ki seveda sliši tudi na ime Escape Castle, je igra, ki jo je zasnovala slovenska ekipa Enigamrium Escape Room, radi pa se pohvalijo, da gre za prvo tako na svetu.

Če se do gradu povzpnete peš, stane karta na osebo enako kot navadna grajska vstopnica, to je 13€, po odigrani igri pa imate vstop do vseh grajskih vsebin.

Nam je uspelo v 53 minutah!

Zaradi dveh zapisov, eden iz leta 1340 (“scaramatte“) in drugi iz leta 1422 (“sgaravatte“), oba iz Čedada (Cividale del Friuli), veljajo Škoromati za najstarejše maske na Slovenskem.

Obiskala sem jih na dan “poberije,” to je na pustno soboto, ki se začne zjutraj sredi vasi.

.

Cel dan povorka roma od hiše do hiše,

poberini pobirajo darove, škoromati pa med tem po vasi uganjajo norčije.

.

Po razlagi etnologa dr. Nika Kralja naj bi beseda škoromat izhajala iz nemške besede scharwachter.

Po njegovi razlagi je danes edini pravi škoromat škopiti, ki je ogrnjen v širok, črn plašč, za pasom ima pripet zvonček in svetilko, kar naj bi pričalo o njegovem stražarskem poreklu.

In seveda s svojimi velikimi kleščami straši otroke in lovi dekleta.

Kot nekoč vse maškare, so bili tudi Škoromati le neporočeni moški. Delno so tradicijo prilagodili in v svoje vrste spustili tiste s prstanom na roki. Ženski spol je v povorki zastopan le v obliki deklic, ki z dečki, v ne-tradicionalnih maskah, le-tej sledijo. Nekateri fantki se preizkusijo tudi v tradicionalnih opravah, a ti hodijo v sprednjem delu.

.

Jedro povorke, poleg škopita in škoromatov, tvorijo še maske, ki se pojavljajo tudi drugod: slamnat, Turek, lovec, hudič…

.

.

in seveda glasbeniki.

.

.

.

.

.

V vasi Kal blizu Pivke se začenja učna, krožna pot posvečena vaški tradiciji, kamnoseštvu.

Morda bi table in kažipoti potrebovali obnovo, a kljub temu je pot lepa, zanimiva in rekreativna. Tod smo se sprehodile na mrzel marčevski dan.

Sprehod gre čez vas, mimo stare kamnoseške delavnice, cerkev sv. Jerneja,

zanimivih domačij,

kapelic,

.

.

štirne (vodni zbiralnik iz druge polovice 19. stoletja)

ter se nato povzpne nad vas do dveh kamnolomov, od katerih je eden še v uporabi.

.

Med 5. aprilom in 5. majem si lahko na Krasu privoščite obrok hrane, ki bo vseboval tudi sveže nabrane rastlinske dobrote, kot so špargljevi vršički, čemaž, kopriva, regrat, šetraj in še marsikaj.

Sezonsko, sveže, zdravo in divje! Po okusu in na pogled.

Na fotografijah so (po vrsti od zgoraj): regratova solata, čemaževa frtalja, divja juha iz čemaža in zelišč,

bleki – doma narejene testenine v obliki krpic – logično, z divjo omako iz špargljev, trpotca, koprive in vijolice ter spodnji jagenjček.

Sledi vegi alternativa, ki jo je dobila moja malenkost, v obliki polpeta iz špargljev in čičerike. Poleg obeh glavnih jedi, sama sicer lahko trdim samo za polpet, se odlično prilega Čotarjeva nekaj dni macerirana vitovska grganja.

Posladkali smo se z metinim sladoledom v kombinaciji z marmelado iz drnulje in drobljencem ter odličnim, ne presladkim teranovim likerjem.

Z društvom Turističnih novinarjev so nas lepo sprejeli v gostilni Skok, kjer so nam udeleženi v projektu najprej predstavili festival Divji okusi Krasa v teoriji, nato pa kot dokazujejo zgornje fotografije tudi v praksi. Različne jedi so iz različnih gostiln oz. kmetij. Seznam ponudnikov, jedi s cenami in program dogodkov pa si lahko pogledate na njihovi spletni strani.

.

Po pripravah sledi na pustno nedeljo povorka, najprej v domači vasi Vrbica, popoldne še v Ilirski Bistrici.

Maske, ki se delijo na bele in črne, so ta dan tiho, veljajo le kretnje. Najbolj zanimive so črne, ki so v resnici bele in črne barve. Gre za lovca (louc), ki naj bi bila po nastanku najstarejša lika.

Spoznate jih po tem, da so oblečeni v ovčjo kožo, ovešeni z ogromnimi zvonci in izgledajo strašno. Zveni znano?

V sprevodu zastavonoši sledijo glasbeniki,

Pust,

nato pa zgoraj omenjene bele, tudi gosposke, šeme.

Za njimi pa Baba,

Tastaredva in še vsi ostali.

.

.

.

..

. .

Za red vseskozi skrbi policaj.

Še več o Vrbišće šjme pa tule.